Sorry, you need to enable JavaScript to visit this website.
Skip to main content

IŠČI

Zdravstvena pismenost v Evropi

Zdravstvena pismenost v Evropi
Z izobraževanjem potrošnikov do bolj zdrave družbe.

V naši družbi je treba razširiti znanje o zdravju. To je najpomembnejša ugotovitev tri leta trajajočega Projekta za zdravstveno pismenost v Evropi, ki ga je sofinancirala Evropska komisija. Zakaj je pomanjkljivo znanje o zdravju pereč problem? Če veliko ljudi sprejema napačne odločitve v zvezi z ohranjanjem zdravja, jemanjem zdravil ali zdravljenjem v bolnišnici, je to velika finančna obremenitev za družbo. Priprava statističnih poročil v okviru Projekta za zdravstveno pismenost v Evropi je v sklepni fazi, zato izkoriščamo to priložnost, da s projektom seznanimo tudi splošno javnost.

Projekt za zdravstveno pismenost v Evropi se je začel leta 2009. Izvedel ga je konzorcij devetih evropskih inštitutov pod vodstvom dr. Helmuta Branda, profesorja za evropsko javno zdravje na Univerzi v Maastrichtu, imel pa je tri glavne cilje:

  • oceniti zdravstveno pismenost v 8 evropskih državah;
  • vzpostaviti mrežo strokovnjakov, ki so pripravljeni sprejeti izziv izboljšanja zdravstvene pismenosti v Evropi;
  • organizirati nacionalne pobude (npr. svetovalne odbore ali skupine) za spodbujanje zdravstvene pismenosti na nacionalni ravni.

Novembra 2011 je v Bruslju potekala Konferenca o zdravstveni pismenosti v Evropi, ki je zaokrožila triletno delo v okviru projekta.

Kaj sploh je zdravstvena pismenost?

V okviru Projekta za zdravstveno pismenost v Evropi je bila po preučitvi več kot 15 definicij iz strokovne literature sprejeta naslednja celovita opredelitev pojma zdravstvene pismenosti:

Zdravstvena pismenost temelji na splošni pismenosti in vključuje znanje, motivacijo in sposobnosti ljudi za dostop do, razumevanje, ocenjevanje in uporabo informacij o zdravju, na podlagi katerih lahko presojajo in se odločajo o skrbi za zdravje, preprečevanju bolezni in spodbujanju zdravja in tako vse življenje ohranjajo in izboljšujejo kakovost svojega življenja.

Najpomembnejše pri zdravstveni pismenosti je seveda ozaveščeno sprejemanje odločitev v zvezi z ohranjanjem svojega zdravja in ustrezno ukrepanje v primeru bolezni. Potrošniki se morajo odločati na podlagi informacij z letakov in navodil za uporabo, priloženih zdravilom, ter zdravstvenih informacij, ki jih najdejo na spletu (v tem primeru se morajo najprej prepričati o zanesljivosti informacij). Poleg tega morajo potrošniki vedeti, kako deluje zdravstveni sistem njihove države prebivališča ter poznati storitve in postopke, ki jih predvideva.

Kot so pokazali izsledki Projekta za zdravstveno pismenost v Evropi, je povprečna pismenost na teh področjih v osmih evropskih državah, ki so bile vključene v projekt, vse prej kot zadovoljiva.

Prepričana sem, da se bo miselnost v prihodnje spremenila; ljudje bodo strokovnjaki za svoje zdravje in bodo prevzeli odgovornost zanj. Tudi zdravstveni sistemi bodo razumljivejši in prijaznejši uporabnikom.

Kristine Sørensen, raziskovalka EU in koordinatorka Projekta za zdravstveno pismenost v Evropi, Oddelek za mednarodno zdravje Univerze v Maastrichtu

Raziskave na podlagi vzorčne populacije

Organizacija za mednarodne raziskave TNS Opinion je poleti leta 2011 v okviru projekta in v imenu konzorcija za zdravstveno pismenost v Evropi izvedla raziskavo o zdravstveni pismenosti v Evropi. V raziskavo je vključila reprezentativni vzorec 1000 oseb iz vsake od osmih držav, ki so sodelovale pri projektu: Avstrije, Bolgarije, Nemčije, Grčije, Irske, Nizozemske, Poljske in Španije.

Raziskava je omogočila prve podatke o zdravstveni pismenosti populacije v teh osmih evropskih državah, z njo pa se je ocenjevala sposobnost ljudi za dostop do, razumevanje, analizo in uporabo informacij o zdravju za ozaveščeno sprejemanje odločitev, ki jim omogočajo ohraniti zdravje, preprečevati bolezni in poiskati zdravniško pomoč v primeru bolezni.

Izsledki raziskave kažejo na slabo zdravstveno pismenost v Evropi

Raziskava o zdravstveni pismenosti v Evropi je pokazala, da je 11,83 % vseh vprašanih "pomanjkljivo" zdravstveno pismenih, za 34,47 % vprašanih pa bi lahko rekli, da je njihova zdravstvena pismenost "problematična", kar pomeni, da je skupno 46,3 % vprašanih slabo zdravstveno pismenih. V povprečju je torej na podlagi odgovorov na vprašalnik, ki se je uporabljal v raziskavi, skoraj vsak drugi udeleženec raziskave slabo zdravstveno pismen.

Na podlagi izsledkov raziskave je bilo mogoče ugotoviti tudi:

  • da je zdravstvena pismenost povezana s starostjo, zaposlitvenim statusom, družbenim statusom, materialnim pomanjkanjem in izobrazbo;
  • da so ranljive skupine, ki so še posebej pogosto slabo zdravstveno pismene, med drugim:
    • 80 % neizobraženih ali zelo slabo izobraženih oseb;
    • več kot 75 % oseb, ki so zelo bolne;
    • več kot 70 % oseb, ki se imajo za pripadnike nižjih družbenih razredov;
    • 60 % oseb, starejših od 75 let;
    • več kot 50 % brezposelnih ali upokojenih oseb.

Poleg tega so med državami članicami, ki so sodelovale v raziskavi, velike razlike v zdravstveni pismenosti (glej graf 1).

Države z nižjim sociodemografskim in socioekonomskim statusom, npr. Bolgarija in Španija, imajo večji odstotek pomanjkljivo zdravstveno pismenih. Nasprotno pa v državah z višjim sociodemografskim in socioekonomskim statusom, npr. na Nizozemskem in Irskem, vlada boljša zdravstvena pismenost. (Odstotek pomanjkljivo zdravstveno pismenih vprašanih je znašal od 1,6 % na Nizozemskem do 26,3 % v Bolgariji).

Prof. Jürgen Pelikan, ki je bil odgovoren za analizo podatkov raziskave, izsledke komentira takole: "Podatki ne kažejo samo na razlike v zdravju znotraj evropskih držav članic in med njimi, ampak tudi na razlike v funkcionalni pismenosti in splošni zdravstveni pismenosti. Problematike različne zdravstvene pismenosti in težav skupin z velikim tveganjem za slabo zdravstveno pismenost se bo treba lotiti s posebnimi političnimi in praktičnimi programi."

Kot je pokazala študija, je pomanjkljivo zdravstveno pismena večina slabo izobraženih, brezposelnih ali revnih ljudi, kar še dodatno otežuje življenje tem že tako ranljivim skupinam.

Možen vpliv na javno zdravje in gospodarstvo

Vpliv slabe zdravstvene pismenosti na javno zdravje se kaže s tem, da slabo zdravstveno pismeni:

  • pogosteje izkoriščajo zdravstvene storitve in obiščejo zdravnika;
  • so večkrat hospitalizirani in pogosteje potrebujejo nujno zdravniško pomoč;
  • napačno jemljejo zdravila in se napačno zdravijo;
  • se ne cepijo proti gripi;
  • ne hodijo redno na mamografijo;
  • se jim diagnoza rak postavi v kasnejšem stadiju in prej umrejo.

Poleg tega so pri slabo zdravstveno pismenih kroničnih bolnikih zapleti njihove bolezni pogostejši. Tako lahko npr. slabo zdravstveno pismeni bolniki z diabetesom tipa 2 slabše nadzorujejo svoj krvni sladkor in zato pri njih pogosteje nastopi retinopatija. Pri bolnikih z več boleznimi pa obstaja tudi nevarnost napak, ker redno jemljejo več zdravil. Študije, opravljene v Združenih državah, kažejo, kako draga je lahko slaba zdravstvena pismenost. Profesor Helmut Brand pravi: "Ocenjujemo, da ameriško gospodarstvo za slabo zdravstveno pismenost vsako leto plača od 106 do 236 milijard dolarjev, saj so slabo zdravstveno pismeni ljudje pogosteje hospitalizirani, napačno jemljejo zdravila in se napačno zdravijo ter niso deležni preventive."

O ekonomskih stroških slabe zdravstvene pismenosti v Evropi nimamo veliko podatkov, vendar pa so kronični bolniki in druge osebe, ki pogosto izkoriščajo zdravstvene storitve, pogosto pomanjkljivo zdravstveno pismeni, kar lahko privede do manj učinkovite uporabe virov za zdravstvo in zviša s tem povezane stroške.

Ker je na podlagi izsledkov študije skoraj polovica Evropejcev pomanjkljivo zdravstveno pismenih, lahko nacionalni oblikovalci politik in oblikovalci politik EU domnevajo, da ima Evropa zaradi pomanjkljive zdravstvene pismenosti podobne ekonomske stroške kot ZDA.

Spodbujanje zdravstvene pismenosti v Evropi

Konzorcij za zdravstveno pismenost v Evropi na podlagi izsledkov raziskave, opravljene v okviru Projekta za zdravstveno pismenost v Evropi, poziva nacionalne in evropske oblikovalce politik ter zdravstvene strokovnjake, naj sprejmejo številne konkretne ukrepe, s katerimi bodo okrepili samozavest državljanov in izboljšali njihovo zdravstveno pismenost. Ti ukrepi so med drugim:

  • povečanje sredstev za podporo pobud na področju zdravstvene pismenosti, zlasti za najbolj ranljive skupine;
  • priprava celovite strategije za posredovanje informacij o zdravju in pismenost, ki presega okvire sedanje Direktive o obveščanju bolnikov (glavni cilj te direktive je državljanom zagotoviti kakovostne, objektivne, zanesljive in nepristranske informacije o zdravilih);
  • financiranje projektov za spodbujanje zdravstvene pismenosti v okviru novega 7-letnega programa za zdravje in zagotovitev, da bo vpliv na zdravstveno pismenost eno od izbirnih meril za financiranje projektov v okviru tega programa;
  • zagotovitev prednostne obravnave zdravstvene pismenosti v okviru nove evropske zdravstvene strategije, ki temelji na sedanji zdravstveni strategiji Evropske komisije "Skupaj za zdravje";
  • vključitev zdravstvene pismenosti v izobraževanje in ocenjevanje zdravnikov;
  • vključitev zdravstvene pismenosti v učne načrte;
  • opravljanje nadaljnjih raziskav za oblikovanje politike in ocenjevanje vpliva zdravstvene nepismenosti v Evropi.

Za ciljno usmerjene ukrepe za izboljšanje zdravstvene pismenosti določene populacije ni potrebno potrošiti veliko denarja. Potrebna pa je zaveza nacionalnih ali regionalnih vlad in zdravstvene industrije, da bodo spodbujale zdravstveno pismenost in tako poskrbele za bolj zdrave in enakovredne družbe.Več informacij o Projektu za zdravstveno pismenost v Evropi je na voljo na spletni strani www.health-literacy.eu.

 
Publikacije:
Ko sem bolnik
Ko sem bolnik …

Živo se spominjam trenutka, ko sem izvedel, da sem bolan. Peljal sem se z avtobusom in zazvonil je telefon. Bila je zdravnica ...